Tema: Mini teater

»Ivica Buljan, prototip režiserske veličine«

»Vizualni vtis predstave Kdo se boji Virginie Woolf?, drame, ki je doživela svoje z oskarjem nagrajeno filmsko priredbo, nastaja na tisti tanki meji med 'not trying too hard' in ekspresionističnim prizorom, ki s svojimi liki, barvami in čustvi preoblikuje emocije.«

»Utelešenje vrhunca igralskega poklica«

»Močna, mračna energija v interakciji likov, ki prebija lupino meščanskega in akademskega življenja ter se preliva v cinične replike, inhibicije in frustracije, neizogibno dosega rob ekscesa.«

»Neka drhteča anima, ki se skuša prebiti skozi mračni labirint, da bi našla olajšanje v coni empatije.«

»Buljanov podpis je superioren, vedno povzdiguje besedilo v višji, provokativen ton, nas vleče v igro in nam ne dovoli, da bi 'mislili na kaj drugega'.«

»Že 20 let smo vsako leto pred nevarnostjo, koliko nam bodo zmanjšali sredstva, kaj nas bo doletelo, a po drugi strani naše umetniške ambicije ne popuščajo.«

»Žalostno po eni strani je, da smo še vedno edini, ki smo na neodvisni sceni uspeli narediti čisto nov model, ki pa se na žalost zaradi pomanjkanja sofinanciranja ali bolj nerazumevanja tega, kar počnemo, težko razvija.«

»Mesto se trudi, da bi ta manko nadomestilo, a ne uspe, ker gre za prevelike zneske, ki so nam bili odvzeti.«

»Poskušamo biti en mini Cankarjev dom in z različnimi dogodki pridobivati sredstva.«

»Igramo nekje 250 predstav na leto, tako da mislim, da smo eno bolj živih gledališč nasploh, tudi publika nas ima še vedno rada.«